What Would Happen If Ron Paul Were President? Abolishing the Federal Reserve

Police za vpis

Poleg tega, da vzgajamo svoje otroke, smo že danes primorani razmišljati tudi o njihovi bodoči izobrazbi. Izobrazba še zdaleč ni več brezplačna in starši smo odgovorni, da pripeljemo otroka preko izobrazbe do njegove prve zaposlitve. V tujini je varčevanje za šolanje otrok že dolgo časa povsem samoumevno. V tujini je marsikateri študent primoran najeti kredit za lastni študij, ki ga začne odplačevati ob svoji prvi zaposlitvi. Te zgodbe pa prihajajo tudi k nam in niso stvar nekoga drugega, ki se nas ne bi tudi nas dotaknile prej ali slej. Po spremembi zakona o štipendiranju dijakov je že danes v Sloveniji ogromno število dijakov ostalo brez štipendij.

Dejstvo je, da želimo svojemu otroku le najboljše. Ampak, ali je to dovolj? Po navadi imamo za naše otroke velike načrte za prihodnost, ki jih bomo želeli uresničiti. Vprašajmo se, ali bo to tudi finančno izvedljivo. Že danes so vpisnine na fakultete zelo visoke in za marsikoga nedostopne. Napovedujejo se vpisnine celo za vpis na redni študij. Študij izven rojstnega kraja je za marsikaterega študenta že danes finančno neizvedljiv ali pa zelo težko dostopen.

Starši bi morali istočasno načrtovati, kako šolati in vzdrževati otroka v istem življenjskem standardu ob morebitni smrtni izgubi partnerja, kakor tudi za primere morebitne obolelosti hudih bolezni, nastanka invalidnosti, ter seveda ob trajni izgubi svoje oziroma partnerjeve zaposlitve. V vseh teh primerih se namreč lahko standard zelo spremeni, poslabša položaj družine, če nimamo rezervnega finančnega načrta.

Da ne bo šolanje vašim otrokom postalo nedosegljivo, se predlaga, da pričnete varčevati v ta namen z majhnimi mesečnimi zneski na daljše časovno obdobje. Pričnite nalagati mesečna sredstva za svojega otroka čim prej, najbolje že takoj ob rojstvu otroka. Predlagamo, da otroške doklade preusmerite na zavarovalne police, kjer se bodo le-ti zajamčeno plemenitili in zbirali za šolanje otroka. Istočasno pa boste preko zavarovalne komponente otroku zagotovili takojšnje izplačilo v primeru morebitne smrti. Torej ne glede na življenje staršev, ima otrok zagotovljeno izplačilo za namen študija.

Prednosti otroškega varčevalnega zavarovanja: sebe finančno razbremenite / lažje se je danes odreči 50 EUR mesečno, kakor pa kasneje prispevati študentu 300 EUR ali 500 EUR mesečno, prihranite visok znesek za plačilo šolnine, iz tega naslova lahko otrok črpa večletno mesečno štipendijo (npr. 400 EUR mesečno), otroku ne boste ogrozili šolanja, ne glede na to kaj

Source: https://e-justice.europa.eu/content_succession-166-sk-maximizeMS_EJN-sl.do?member=1



Watch video:

What Would Happen If Ron Paul Were President? Abolishing the Federal Reserve

Ta informativni list je bil pripravljen v sodelovanju s Svetom notariatov EU (CNUE).

1 Kako se sestavi razpolaganje za primer smrti (oporoka, skupna oporoka, dedna pogodba)?

Slovaško pravo ne dovoljuje dednih pogodb ali skupnih oporok.

Oporoke se lahko sestavijo na več načinov.

(1) Oporoka, ki jo oporočitelj napiše lastnoročno, mora vsebovati njegov lastnoročni podpis in datum. Pri tako napisani oporoki podpisi prič niso potrebni.

(2) Oporoka, napisana na drug način (na primer na računalnik oziroma pisalni stroj ali če oporoko napiše oseba, ki ni oporočitelj), mora biti podpisana pred dvema pričama, ki s podpisom oporoke potrdita, da je v njej resnično izražena oporočiteljeva poslednja volja. Tako napisana oporoka mora prav tako vsebovati oporočiteljev lastnoročni podpis in datum.

(3) Oporoka v notarski obliki. Notar je odgovoren za vsebinske in formalne zahteve glede te vrste oporoke. Vsaka notarska oporoka mora biti vpisana v centralni notarski register oporok.

(4) Posebna oblika oporoke se uporabi, ko je oporočitelj v slabem zdravstvenem stanju, ne vidi ali ne sliši oziroma ne more brati ali pisati. V takih primerih morajo biti navzoče tri priče. Oporoko najprej poslušajo, nato pa jo potrdijo s podpisom. V dokumentu je treba navesti osebo, ki ga je napisala, in osebo, ki ga je glasno prebrala, ter opisati, kako je bilo potrjeno, da dokument vsebuje oporočiteljevo resnično voljo.

Priče so lahko le poslovno sposobne osebe. Priče ne morejo biti osebe, ki so slepe, gluhe ali neme, ki ne obvladajo jezika, v katerem je oporoka napisana, ali so oporočni dediči.

Da je oporoka veljavna, morajo biti v njej navedeni dan, mesec in leto, ko je bila sestavljena. Pomemben del vsebine je seveda določitev dedičev, ki bodo podedovali zapuščino v celoti ali njene sorazmerne deleže ali določene predmete (kdo bo prejel kaj).

Če je oporočitelj oporoko napisal lastnoročno, je priporočljivo, da osebam, ki so mu blizu, pove, kje je oporoka shranjena.

Kakršni koli pogoji, povezani z oporoko, niso pravno veljavni.

2 Ali mora biti razpolaganje overjeno in na kakšen način?

Notarji morajo po uradni dolžnosti vpisati notarske oporoke v centralni notarski register oporok, ki ga vodi notarska zbornica. Oporok, sestavljenih, kot je opisano v točkah (1), (2) in (4) zgoraj, ni treba vpisati v register, vendar se lahko na zahtevo oporočitelja ali druge osebe predložijo v hrambo notarju. Notar mora tako hrambo prav tako vpisati v centralni notarski register oporok.

3 Ali je svoboda do razpolaganja za primer smrti omejena (npr. z nujnim deležem)?

Da, člen 479 civilnega zakonika (zakon št. 40/1964) določa nujne deleže zapuščine in dediče, ki so do njih upravičeni: „Mladoletni potomci morajo prejeti vsaj toliko, kolikor znaša njihov delež zapuščine po zakonu, polnoletni potomci pa morajo prejeti vsaj toliko, kolikor znaša ena polovica njihovega deleža po zakonu. Če je oporoka v nasprotju z navedenim, zadevni del oporoke ni veljaven, razen če so bili navedeni potomci razdedinjeni.“

4 Kdo in koliko deduje, če razpolaganja za primer smrti ni?

Dedovanje se izvrši na podlagi zakona, z oporoko ali obema mehanizmoma. Če pokojnik ni sestavil oporoke ali če obstaja premoženje, ki vanjo ni bilo vključeno, se dedovanje izvrši na podlagi zakona glede na dedne rede.

V prvem dednem redu dedujejo pokojnikovi otroci in zakonec po enakih delih. Če otrok ne deduje, se njegov delež razdeli med njegove otroke po enakih delih. Če tudi ti otroci ali kateri od njih ne dedujejo, dedujejo njihovi potomci po enakih delih.

Če pokojnik ni zapustil potomcev ali njegovi potomci ne dedujejo (tj. vsi so se odpovedali dediščini, nihče od njih ni dedno sposoben, vsi so bili veljavno razdedinjeni ali niso upoštevani), dedujejo dediči drugega dednega reda.

Če ne dedujejo pokojnikovi potomci, v drugem dednem redu dedujejo zakonec, pokojnikovi starši in vsi, ki so živeli v skupnem gospodinjstvu s pokojnikom vsaj eno leto pred njegovo smrtjo in so zato skrbeli za skupno gospodinjstvo ali pa jih je pokojnik preživljal. Dediči drugega dednega reda dedujejo po enakih delih, vendar mora zakonec vedno prejeti vsaj polovico zapuščine.

Če ne dedujejo niti zakonec niti nobeden od staršev, v tretjem dednem redu dedujejo po enakih delih pokojnikovi bratje in sestre ter vsi, ki so živeli v skupnem gospodinjstvu s pokojnikom vsaj eno leto pred njegovo smrtjo in so zato skrbeli za skupno gospodinjstvo ali pa jih je pokojnik preživljal. Če kateri od pokojnikovih bratov in sester ne deduje, zadevni delež prejmejo otroci pokojnikovega brata oziroma sestre po enakih delih.

Če ne deduje noben dedič tretjega dednega reda, v četrtem dednem redu dedujejo pokojnikovi stari starši po enakih delih, če pa ne deduje nobeden od starih staršev, dedujejo njihovi otroci po enakih delih.

Če dedičev ni, zapuščina samodejno preide na državo.

5 Kateri organ je pristojen:5.1 glede vprašanj dedovanja?

Okrožno sodišče, na območju katerega je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče, ali če ni imel stalnega prebivališča ali ga ni mogoče ugotoviti, okrožno sodišče, na območju katerega je imel pokojnik zadnje prebivališče, če pa ni takega sodišča, je to sodišče, na območju katerega je imel pokojnik premoženje. Okrožno sodišče imenuje notarja kot pooblaščenca sodišča za vodenje celotnega zapuščinskega postopka. Za notarske akte se šteje, da so akti sodišča. Prošnje za zagotavljanje pravne pomoči v tujini so izključene iz notarskih aktov.

5.2 za sprejem izjave o odpovedi dediščini ali njenem sprejemu?

Dediči podajo ustno izjavo o odpovedi dediščini ali njenem sprejemu pred notarjem ali pa napišejo pisno izjavo in jo pošljejo zapuščinskemu sodišču v enem mesecu od dneva, ko jih je sodišče obvestilo o pravici, da se odpovejo dediščini ali jo sprejmejo, in posledicah take izjave.

5.3 za sprejem izjave o odpovedi volilu ali njegovem sprejemu?

Volila v slovaškem pravu niso predvidena.

5.4 za sprejem izjave o odpovedi nujnega deleža ali njegovem sprejemu?

Ni posebne izjave o odpovedi nujnemu deležu ali njegovem sprejemu. Postopek je podoben izjavi o odpovedi dediščini ali njenem sprejemu, le da enomesečni rok ne velja.

6 Kratek opis postopka za ureditev dedovanja v nacionalnem pravu, vključno z likvidacijo zapuščine in delitvijo premoženja (to vključuje informacijo, ali postopek dedovanja začne sodišče ali drugi pristojni organ na lastno pobudo).

Matični urad obvesti pristojno okrožno sodišče o smrti osebe v svojem okrožju. Sodišče začne postopek tudi brez predloga, ko izve, da je nekdo umrl ali bil razglašen za mrtvega. Najprej v centralnem notarskem registru oporok preveri, ali je pokojnik zapustil oporoko, listino o razdedinjenju ali preklic oporoke ali listine o razdedinjenju, ter ugotovi, pri katerem notarju je listina deponirana. Sodišče opravi predhodno preiskavo, da ugotovi dediče, pokojnikovo zapuščino in dolgove, ter sprejme vse nujne ukrepe, potrebne za zavarovanje zapuščine. Zapuščinska obravnava ni potrebna.

Source: https://www.financnahisa.si/novica/914-zakaj-in-kako-varcevati-za-otroka-za-njegov-studij-in-vpisnino-na-fakulteto



Leave a Replay

Submit Message