Kompleks popravilo stanovanj Kijev

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO – POSLOVNA FAKULTETA

SODELOVANJE REPUBLIKE SLOVENIJE Z MEDNARODNIMI FINANČNIMI

INSTITUCIJAMI - SKUPINA SVETOVNE BANKE

Kandidatka: Mojca PETRU Študentka izrednega študija Številka indeksa: 82159292 Program: univerzitetni Študijska smer: denarništvo in finance Mentor: dr. Dušan ZBAŠNIK, izredni profesor

Celje, julij 2004

1 UVOD _____________________________________________________________ 1 1.1 Opredelitev področja in opis problema ____________________________________ 1 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ___________________________________________ 1 1.3 Predpostavke in omejitve _______________________________________________ 2 1.4 Uporabljene raziskovalne metode ________________________________________ 2

2 SKUPINA SVETOVNE BANKE________________________________________ 3 2.1 Nastanek in razvoj Svetovne banke _______________________________________ 3

2.1.1 Zgodovinska kronologija______________________________________________________4 2.2 Organizacijski profil Svetovne banke _____________________________________ 6 2.3 Dejavnost Svetovne banke_______________________________________________ 7

2.3.1 Dejavnost v številkah _______________________________________________________10 2.4 Samostojne institucije in članice Svetovne banke ___________________________ 12

2.4.1 Mednarodna banka za obnovo in razvoj – IBRD __________________________________12 2.4.2 Mednarodno združenje za razvoj – IDA _________________________________________13 2.4.3 Mednarodna finančna korporacija – IFC_________________________________________14 2.4.4 Mednarodna agencija za zavarovanje investicij – MIGA ____________________________15 2.4.5 Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov – ICSID _______________________16 2.4.6 Članice Svetovne banke _____________________________________________________16

2.5 Njena vloga danes ____________________________________________________ 19 3 PREGLED ZAKLJUČENIH PROJEKTOV MEDNARODNEGA SODELOVANJA

S SKUPINO SVETOVNE BANKE _____________________________________ 20 3.1 Projekt opuščanje ozonu škodljivih snovi v Sloveniji (ODS Phaseout Project) ___ 20 3.2 Projekt za okolje (Environment Project)__________________________________ 21

3.2.1 Program »Zmanjšanje onesnaževanja zraka« _____________________________________21 3.2.2 Geografski informacijski sistem _______________________________________________23

3.3 Projekt oživitve naložbene dejavnosti v Sloveniji (Investment Recovry Project) _ 24 4 PREGLED AKTIVNIH PROJEKTOV MEDNARODNEGA SODELOVANJA S

SKUPINO SVETOVNE BANKE_______________________________________ 25 4.1 Projekt posodobitve evidentiranja nepremičnin____________________________ 25

4.1.1 Zemljiški kataster in kataster stavb _____________________________________________29 4.1.2 Zemljiška knjiga ___________________________________________________________30 4.1.3 Razvoj sistema registracije stanovanj ___________________________________________30 4.1.4 Zajem in spremljanje rabe kmetijskih zemljišč____________________________________31 4.1.5 Razvoj sistema obdavčenja in vrednotenja nepremičnin_____________________________31 4.1.6 Financiranje stanovanjske gradnje in reforma hipotekarnega bančništva ________________33 4.1.7 Priprava zakonodaje na področju lastništva nepremičnin ____________________________33 4.1.8 Podpora koordinaciji projekta in strateške študije__________________________________34

4.2 Projekt razvoja upravljanja sistema zdravstvenega varstva __________________ 34 4.2.1 Podpora zdravstveni politiki oziroma oblikovanje sistemskih rešitev v sistemu zdravstvenega

varstva ___________________________________________________________________36 4.2.2 Standardizacija informacijskega sistema_________________________________________37 4.2.3 Implementacija informacijskega sistema ________________________________________37

5 PROJEKTI PRIHODNOSTI__________________________________________ 38

5.1 Projekti v okviru Ekološkega razvojnega sklada Slovenije __________________ 38 5.2 Projekti v okviru Ministrstva za finance Slovenije _________________________ 40

5.2.1 Mednarodno sodelovanje in udeležba __________________________________________ 41 5.2.2 Mednarodna pomoč________________________________________________________ 42

6 SKLEP ____________________________________________________________ 44

POVZETEK ____________________________________________________________ 46

KLJUČNE BESEDE _____________________________________________________ 46

LITERATURA IN VIRI __________________________________________________ 48

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC ______________________________________ 50

SEZNAM TABEL _____________________________________________________ 51

SEZNAM SLIK ______________________________________________________ 51

2 SKUPINA SVETOVNE BANKE Skupina svetovne banke je mednarodna finančna institucija, ki jo uvrščamo med mednarodne banke za financiranje razvoja (v nadaljevanju MBFR). Je ena najstarejših med MBFR in najvplivnejša med vsemi mednarodnimi bankami za financiranje razvoja. Osnovni namen MBFR je zagotavljanje sredstev, ki jih pridobijo z zadolževanjem na mednarodnih finančnih trgih, z donacijami predvsem bogatejših držav članic, in jih namenjajo za financiranje gospodarskega razvoja članic. V začetku poslovanja leta 1946 je imela Svetovna banka 38 članic. Prvo povečanje je zabeleženo v petdesetih in šestdesetih letih, ko je večino držav, ki so postale članice banke, postalo neodvisnih. Zaradi povečanja in sprememb se je pojavila potreba po razširitvi Svetovne banke, tako da danes vključuje pet samostojnih mednarodnih razvojnih institucij: • Mednarodna banka za obnovo in razvoj (International bank for Reconstruction and

Development) – IBRD • Mednarodno združenje za razvoj (International Development Association) – IDA • Mednarodna finančna korporacija (International Financial Corporation) – IFC • Mednarodna agencija za zavarovanje investicij (Multilateral Investment Guarantee

Agency) – MIGA • Mednarodni center za arbitraže iz investicij (International Centre for Settlement of

Investment Disputes) – ICSID, ki so podrobneje predstavljene v poglavju 2.4 z izjemo IBRD, ki je opisana v nadaljevanju. Nastanek, razvoj in kronologija Svetovne banke se nanaša v bistvu na IBRD, kot prvo ustanovljeno institucijo in glavno predstavnico, skupaj z IDA, v zgodovini in danes.

2.1 Nastanek in razvoj Svetovne banke Ustanovljena je bila na konferenci julija leta 1944 v Bretton Woodsu kot Mednarodna banka za obnovo in razvoj (v nadaljevanju IBRD), sočasno z Mednarodnim denarnim skladom (International Monetary Fund) – IMF. Osnovni cilj brettonwoodskega monetarnega sistema, ki je nastal ob koncu II. svetovne vojne in propadel leta 1971, je bilo postaviti temelje nove mednarodne denarne ureditve. Na konferenci je sodelovalo 44 držav, predvsem je šlo za današnje industrijsko razvite države in nekatere današnje države v razvoju iz Latinske Amerike. Na konferenci so razpravljali o dveh predlogih in sicer o predlogu Velike Britanije in predlogu ZDA. Predlog Velike Britanije je bil, da je potrebno vzpostaviti takšen mednarodni denarni sistem, ki bi omogočal mednarodno likvidnost in državam s plačilnobilančnim priman

Source: http://sciget.com/Predogled/2890/d55e8a90b3b3b4224533bfd28497ab4080deb145



Watch video:



"Život u našoj naseobini prve godine bio je kao, na primer, život nesrećnih brodolomaca koje su morski talasi izbacili na pusto ostrvo, pa se tamo hranili zeljem, korenjem, ribama, pticama i zverkama koje ulove. Tako smo pali i mi na tu golu stepu, na zemljište na kome od stvorenja sveta niko nije živeo i gde se ni za kakav novac ništa nije moglo nabaviti. Kad je nekom nešto zatrebalo, morao je ići po nekoliko dana do mesta gde bi tu stvar po visokoj ceni najzad našao", piše Simeon Piščević u svojim čuvenim Memoarima o životu srpskih doseljenika u Rusiju polovinom XVIII veka.

Sa jedne strane, ovo je Piščevićevo sviftovski precizno delo iz 1785. imalo ogroman uticaj na istoriju srpske književnosti, pre svega na nastanak Seoba Miloša Crnjanskog, ali je, sa druge, ostalo i jedino trajno obeležje koje je preživelo prvu i poslednju organizovanu seobu Srba na teritoriju Ruskog carstva.

Uz nekoliko drugih manje poznatih memoarskih i istorijskih izvora, danas praktično nema traga više desetina hiljada Srba koji su se na carski poziv od 1751. do 1753. naselili u oblasti na desnoj i levoj obali Dnjepra u Južnoj Rusiji da bi potom vrlo brzo izgubili povlašćeni položaj, identitet i na kraju krajeva slobodu, pretapajući se sa ruskim kmetstvom.

Sa prestankom daljeg priliva Srba iz Habsburške monarhije koji bi popunjavali ruske pukove, Katarina Velika je već 1764. na početku svoje vladavine i formalno ukinula takozvanu Novu Srbiju i pripojila je drugim gubernijama na jugu Rusije. Srpski oficiri koji su kao zapovednici pukova predvodili migraciju, poput Horvata i Ševića, ili su izgubili povlastice zbog afera sa proneverama novca ili su se pomešali sa ruskim plemstvom. Sve veći priliv ruskog stanovništva na jug je istisnuo i upotrebu srpskog jezika već u drugoj generaciji.

Ljubivoje Cerović

Prošlost srpskog naroda, u različitim razdobljima, bila je vezana i za Ukrajinsku zemlju. Ovde su u ranom srednjem veku, u Bojkiji, živeli preci Srba, pre nego što su se odselili na Balkansko poluostrvo. U Zakarpatju, u srednjem veku, srpski despoti imali su prostrane posede. Tragajući za slobodom, srpski graničari iz Pomorišja i Potisja, polovinom 18. veka, naselili su oblasti oko Dnjepra i Dona - Novu Serbiju i Slavjanoserbiju. Bežeći ispred turske osvete, posle propasti Prvog srpskog ustanka, vožd Karađorđe je sa rukovodstvom ustanka, našao utočište u ukrajinskom gradu Hotinu. Od osnivanja Odese, u ovom ukrajinskom crnomorskom gradu, Srbi su imali značajnu ulogu u privrednom, društvenom i kulturnom životu. Ovaj grad je u vreme Prvog svetskog rata postao središte okupljanja dobrovoljaca, koji su u sastavu srpskih divizija odlazili na Solunski front. U vreme Otadžbinskog rata Srbi su se protiv nacističkih agresora borili u sastavu ukrajinskih partizanskih jedinica.

Bratska saradnja između dva slovenska i pravoslavna naroda - Srba i Ukrajinaca - traje vekovima. Ona je temelj prijateljskim odnosima dveju nezavisnih i suverenih država, Jugoslavije i Ukrajine.

Bojkija - stari srpski zavičaj

Prapostojbina srpskog naroda - Bojkija nalazi se na zapadu Ukrajine. Prostire se na karpatskom području, na razvođu reka crnomorskog i baltičkog sliva. Na severu zahvata gornji tok Sana, pritoke Visle, na jugoistoku porečje Dnjestra, do ušća Lomnice, na jugu do Teresve, pritoke Tise. Na zapadu se prostire do reke Už. Skoro u celini, Bojkija se nalazi u Ukrajini, a sasvim mali deo na tromeđi sa Slovačkom i Poljskom.

Bojkiju kao "staru postojbinu" Srba polovinom 10. veka prvi pominje vizantijski car Konstantin Porfirogenit u svom poznatom istoriografskom delu "O upravljanju carstvom".

Source: http://www.zapadnisrbi.com/zapadni-srbi/republika-srpska3/srbi-izvan-rs/348-srbu-u-ukrajini-i-rusiji.html?showall=1



Leave a Replay

Submit Message